Ljudje na Maldivih so se zaradi naraščanja morske gladine morali preseliti, kmetje v Kansasu se borijo, da bi preživeli, ko jim je dolgotrajna suša vzela pridelke pridelke, ribiči se marsikje vrnejo z lova praznih mrež, vse več je ljudi, ki so jim ujme poškodovale dom in zaradi poplav in neobičajnega vremena ne morejo do pitne vode...
Podnebne spremembe pa nimajo samo človeškega obraza, na udaru so tudi živali in rastlinske vrste. Podnebne spremembe občuti tako polarni medved, ki je priča taljenju arktičnega ledu, čutijo jih kiti, ki so priča vodam vse bolj revnim s planktonom, posledice podnebnih sprememb so tudi požari, ki uničujejo cele pokrajine in suše, ki delajo prst nerodovitno, še opozarjajo aktivisti organizacije Earth Day Network, ki koordinira aktivnosti ob vsakoletnem Dnevu Zemlje.
So res daleč in neoprimerljive?
Dejstvo je, da se nam mnogokrat zdijo posledice podnebnih sprememb dokaj neoprijemljive, predvsem pa oddaljene. Že pogled na lansko leto, ki je v naših krajih po lepi pomladi prineslo sušno poletje in s padavinami prebogato jesen, zimo in pomlad pa nas opozarja, da spremembe so in jih čutimo.
Začnimo pri sebi!
Zato nas letošnji dan Zemlje vabi, da storimo kar je v naši moči, da se zavemo teh dejstev in poskušamo začeti pri sebi. Živeti trajnostno, podpirati prizadevanja za naravi prijazen razvoj predvsem pa se aktivno odločati, kaj naša gospodinjstva spustijo v okolje (v zrak, skozi kanalizacijo v vode...), to je naša naloga. Veliko lahko za trajnostno rabo virov in naše zdravje storimo tudi z odločanjem za lokalno pridelano zdravo hrano, ki je doživela zemljo in rasla pod soncem, ter ni obremenjena z ogromnimi izpusti povzročenimi s transportom na dolge razdalje.
Vir: http://radio.ognjisce.si/